Regis Martin / Getty Images
Na večini šahovskih turnirjev boste verjetno slišali, da organizatorji uporabljajo "švicarski sistem" za določanje parov. Ta sistem uporablja skoraj vsak turnir, na katerem se udeleži klubski igralec, razen občasnih krožnih prireditev. Tukaj je hiter pogled na to, kako deluje ta priljubljeni format turnirja.
Osnove
Švicarski sistem je bil prvič uporabljen na šahovskem turnirju v Zürichu leta 1895, s čimer si je tudi prislužil ime. Na turnirju s švicarskim sistemom igralci nikoli ne izpadejo. Namesto tega so igralci seznanjeni v vsakem krogu. Število krogov je vnaprej določeno, zmagovalec pa je igralec, ki do konca turnirja zasluži največ točk.
Zanimivost
Igralci običajno zaslužijo eno točko za zmago in pol točke za neodločen izid, čeprav so možni tudi drugi sistemi točkovanja.
V vsakem krogu se vsak igralec seznani z nasprotnikom, ki ima enako ali podobno število točk na turnirju.
Dodatna pravila in različice
Na šahovskem turnirju s švicarskim sistemom organizatorji poskušajo do konca prireditve vsakemu igralcu podariti podobno število belo-črnih iger. Organizatorji uvrščajo igralce v vsako skupino po bonitetnem sistemu, kjer so igralci ločeni v zgornjo in spodnjo polovico. Igralci v zgornji polovici vsake skupine se nato seznanijo s spodnjo polovico.
Na primer, če je v najbolj doseženi skupini šest igralcev, bo igralec št. 1 igral proti igralcu št. 4, igralec št. 2 bo igral proti igralcu št. 5, igralec št. 3 pa se bo pomeril z igralcem št. 6. Ta sistem je po mnenju FIDE, mednarodne šahovske zveze, tehnično znan kot "nizozemski sistem". Toda ta način združevanja še vedno velja za del švicarskega sistema in je najpogostejša oblika seznanjanja na švicarskih turnirjih.
Druga različica švicarskega sistema je sistem Monrad, ki se pogosto uporablja na turnirjih na Norveškem in Danskem. V tem sistemu so pari nekoliko drugačni kot v nizozemskem sistemu. Na primer v tej isti skupini s šestimi osebami bi bil igralec št. 1 seznanjen z igralcem št. 2, igralec št. 3 bi se pomeril z igralcem št. 4, igralec št. 5 pa bi bil proti igralcu št. 6 .
Določitev zmagovalca
Pri obeh metodah seznanjanja igralci ne morejo igrati istega nasprotnika več kot enkrat na istem turnirju. V večjih prireditvah igralcem iz istega kluba ali šole pogosto preprečijo igranje med seboj v zgodnjih krogih ali igrah, ki ne bodo vplivale na podelitev nagrad. Na koncu turnirja so igralci razvrščeni glede na njihove skupne rezultate. Če je izenačen rezultat, se zmagovalec določi glede na skupni rezultat njegovih nasprotnikov. Končne uvrstitve za drugo, tretje mesto, četrto mesto itd. Se določijo na enak način.